Originalno IC vroče prodajano EP2S90F1020I4N BGA integrirano vezje IC FPGA 758 I/O 1020FBGA
Lastnosti izdelka
VRSTA | OPIS |
Kategorija
| Integrirana vezja (IC) Vdelano FPGA (Field Programmable Gate Array) |
Proizvajalec | Intel |
serija | Stratix® II |
Paket | Pladenj |
Standardni paket | 24 |
Stanje izdelka | Zastarelo |
Število LAB/CLB | 4548 |
Število logičnih elementov/celic | 90960 |
Skupaj RAM bitov | 4520488 |
Število V/I | 758 |
Napetost – Napajanje | 1,15 V ~ 1,25 V |
Vrsta namestitve | Površinska montaža |
delovna temperatura | -40°C ~ 100°C (TJ) |
Paket/kovček | 1020-BBGA |
Paket naprave dobavitelja | 1020-FBGA (33×33) |
Osnovna številka izdelka | EP2S90 |
Še eno veliko tveganje za velikana čipov
Zdi se, da Intelu nikoli ne zmanjka poguma, da bi si zlomil hrbet.
Če kazalce časa obrnete nazaj v leto 1985, boste ugotovili, da se Intel danes odloča enako kot takrat – za izstop s trga shranjevanja.
Pred sedemintridesetimi leti je prav ta odločitev o izstopu s trga shranjevanja privedla do vodilnega položaja Intela v sektorju mikroprocesorjev.Kakšno prihodnost bo Intelu prinesla enaka odločitev 37 let pozneje?
Opustitev shranjevanja, da bi dvignili CPE
V zadnjih dveh ali treh desetletjih je imel Intel popoln nadzor na področju računalniških mikroprocesorjev, nekoč je zasedal več kot 80 % svetovnega tržnega deleža osebnih računalniških in strežniških čipov, področje CPU pa je bilo tako svetlo, da so ljudje nekoč pozabili, da Intel je bilo prvotno proizvajalec pomnilniških polprevodnikov, prvo podjetje na svetu, ki je komercializiralo DRAM.
Intelov prvi izdelek, ustanovljen leta 1968, je bil 64-bitni pomnilniški čip z bipolarno obdelavo s kodnim imenom 3101, ki sta mu sledila prvi visokozmogljiv (256-bitni) polprevodniški pomnilnik iz kovinskega oksida 1101 in prvi dinamični naključni pomnilnik z zmogljivostjo od 1KB, 1103. “1103″.Zaradi zelo visokega razmerja med ceno in zmogljivostjo je Intelovih izdelkov za shranjevanje primanjkovalo in vse do zgodnjih osemdesetih let je bil Intel prvak na področju DRAM-a.
Vendar pa je bil začetek japonske cenovne vojne tisti, ki je Intel potegnil s prestola polprevodnikov za shranjevanje.
Leta 1976, pod vodstvom japonskega Ministrstva za mednarodno trgovino in industrijo (MITI), s Hitachijem, Mitsubishijem, Fujitsujem, Toshibo in NEC kot hrbtenico petih velikih podjetij, Laboratorij za električno tehnologijo Ministrstva za mednarodno trgovino in industrijo (EIL), Japonski raziskovalni inštitut za industrijsko tehnologijo (JITRI), raziskovalni inštitut za elektroniko in Inštitut za računalništvo in tehnologijo, sta ustanovila »skupno skupino za raziskave in razvoj VLSI«, ki je vložila 72 Konzorcij VLSI je bil ustanovljen z naložbo v višini 72 milijard jenov za skupno raziskovanje mikrofabrikacij. tehnologije za integrirana vezja.
Leta 1981 se je začela prava bitka med ZDA in Japonsko.Čip 3200, ki ga je lansiral Panasonic, je postal temni konj na področju shranjevanja z nižjo ceno in višjo zanesljivostjo kot čip Intel 8087 ter je hitro zavzel trg ZDA.Agresivna japonska pomnilniška industrija je povzročila, da je cena Intelovih pomnilniških čipov v enem letu padla z 28 USD na 6 USD, njen tržni delež pa je padel pod 20 %.Leta 1984 je Intelova uspešnost padla.
Leta 1985 se je Andy Grove odločil, da bo opustil pomnilniške čipe in preusmeril težišče Intelovega poslovanja s pomnilniških čipov na računalniške čipe CPE.To je bil prvi Intelov umik s trga shranjevanja in prav ta odločitev je vodila do Intelove poznejše prevlade na svetovnem trgu mikroprocesorjev.
Intel je že leta 1971 lansiral prvi mikroprocesor na svetu, 4004;8080, ki so ga strokovnjaki hvalili kot enega najuspešnejših mikroprocesorjev vseh časov, leta 1974;arhitektura x86, ki je danes dobro znana, je debitirala v procesorju 8086 leta 1978;in 8088, ki je začel dobo mikroračunalnikov, leta 1979. Procesor 8088, ki je začel dobo mikroračunalnikov, je bil predstavljen leta 1979. Čeprav je podjetje že pustilo pečat na področju mikroprocesorjev, so bili pomnilniški čipi še vedno glavni steber za Intel v tistem času, mikroprocesorji pa le postranska stvar.
Potem ko se je leta 1985 odločil preusmeriti svoje poslovanje, je Intel lansiral serijo klasičnih procesorjev, kot so 80386, 80486 in Pentium (Pentium), med katerimi je bil 80386 prvi 32-bitni mikroprocesor, procesor Pentium pa eden najbolj pomembne tehnologije devetdesetih let.Intel je v povezavi z Microsoftom končal monopol nekdanjega kralja IBM-a in postal novi kralj sveta osebnih računalnikov in do danes še nikomur v industriji osebnih računalnikov ni uspelo zlomiti modela Windows plus Intel Wintel.
Slednje se je zgodilo, kot ga vsi poznamo, ko je industrija osebnih računalnikov, ki jo predstavljajo osebni računalniki, vzklila in postala velika uspešnica, Intelovo podjetje mikroprocesorjev je dobilo zagon in Intel je zrasel iz proizvajalca pomnilnika v hegemona čipov.Do tretjega četrtletja 2002 je bil Intelov delež na svetovnem trgu mikroprocesorjev 85,9 odstotka.